Sladkor je bil nekoč razkošje. Danes pa je – skorajda povsod. V kruhu, omakah, jogurtih, “zdravih” kosmičih in celo v probiotikih za otroke. Da sladkarij in peciv niti ne omenjamo. Še težje se mu izognemo, ker ima več deset imen in je pogosto skrit tudi tam, kjer ga ne pričakujemo. 
A problem ni le količina. Problem je, kaj sladkor počne z našim telesom – in česa telo brez njega ne zna več. 

Sladkor in tihi požar v telesu

Vsakič, ko zaužijemo hitro prebavljiv sladkor, sprožimo verižno reakcijo: 

• Dvig glukoze, 
• sproščanje inzulina, 
• padec energije, 
• željo po novem odmerku. 

Toda za kuliso teh nihanj se odvija še nekaj bolj skritega: nizko stopenjska vnetja. 

Sladkor: 

• Spodbuja presnovno vnetje (t.i. inflammaging), 
• pospešuje oksidativni stres, 
• vpliva na delovanje mitohondrijev, 
• negativno vpliva na črevesno mikrobioto, 
• ruši hormonsko ravnovesje. 

Zato je povezan z utrujenostjo, težavami s kožo, razpoloženjem, povišanim holesterolom in tveganjem za presnovni sindrom – tudi pri ljudeh z “normalno” telesno težo. 
 

In sladila niso rešitev
 
Umetna sladila (npr. aspartam, sukraloza, acesulfam K) imajo sicer nizek ali ničen glikemični indeks, vendar številne raziskave opozarjajo na njihovo povezavo z disbiozo, povečano željo po sladkem, motnjami v presnovi glukoze, vplivom na nevrološke funkcije in tudi drugimi, še veliko resnejšimi težavami. 

Naravna sladila, kot sta eritritol in stevia, so pogosto predstavljena kot boljša izbira, vendar tudi pri njih velja previdnost. Eritritol npr. ni brez tveganj – najnovejša raziskava (Nature Medicine, 2023) je pokazala možno povezavo z večjim tveganjem za srčno-žilne zaplete, še posebej pri osebah z obstoječimi tveganji. 

Sladila torej niso nevtralna – in njihov vpliv presega zgolj vprašanje kalorij ali glukoze v krvi. 
 
Kaj torej ostane? 

Priporočljivo je, da po sladkorju posegamo redkeje in raje v naravnih hranljivih oblikah, kot pa izoliran dodatek.  
Varnejše izbire za sladkanje so: 

• Zrelo sadje (npr. pretlačena banana, jabolko, suhe slive), 
• datljeva pasta (v majhnih količinah), 
• javorjev sirup ali kokosov sladkor (občasno, ob uravnoteženem obroku), 
• med (presen in kakovosten, občasno), 
• stevia brez dodatkov (v majhnih količinah, občasno). 

 
Mikrobiom, možgani in sladkor 

Sladkor ne vpliva le na energijo, temveč tudi na razvoj možganov, pozornost in čustveno regulacijo – kar je še posebej pomembno pri otrocih. 

Številne raziskave so pokazale povezavo med visokim vnosom sladkorja in vedenjskimi težavami, težavami s koncentracijo ter hiperaktivnostjo. Prehrana z visokim glikemičnim indeksom lahko poveča razdražljivost, zmanjša kognitivno zmogljivost in povzroči čustveno labilnost. 

Posebno skrb vzbuja vpliv sladkorja na dopaminski sistem, ki je pogosto disreguliran pri otrocih z motnjami pozornosti (ADHD). Pogosto uživanje sladkega povzroča nenaravne izbruhe dopamina in vodi v občutljivost možganov na nagrade – kar še dodatno poslabšuje težave s fokusom in impulzivnostjo. 

Visok sladkor poruši razmerja v črevesju → razrast glivic → vpliv na nevrotransmiterje (dopamin, serotonin).  Odrasel ali otrok, ki ne more brez sladkega, pogosto ni kriv šibke volje, ampak ujet v začaran cikel biokemične zasvojenosti. 

Tu lahko pomaga kombinacija fermentiranih živil (npr. Multi EM ferment) in uravnotežene prehrane brez pretiranega stimuliranja receptorjev za sladko. 
Dodajanje kakovostnih omega 3 maščobnih kislin pa podpira stabilnost živčnega sistema in pomaga pri uravnavanju čustvenega odziva in apetita. 
 

Sladkor ni več zgolj posladek – postal je eden ključnih sprožilcev sodobnih težav:

• Od vnetij,
• nevroloških motenj,
• nihanj razpoloženja
• do težav s spominom in presnovo. 

Pravi začetek ni odrekanje, temveč prepoznavanje: kdaj sladko resnično hrani, in kdaj nas le oddaljuje od ravnovesja. 

Ko telo ne išče več stalne stimulacije s sladkim, lahko ponovno vzpostavi stik s sabo – s pravo lakoto, s pravim okusom in s tem, kar ga v resnici nahrani. 



Avgust 2025